Glede na način pristopa in vodenja pri reševanju problemov, ki jih managerji uporabljajo pri vodenju podjetja, organizacije ali tima., poznamo tri stile vodenja. Uvodoma je potrebno opozoriti, da se v praksi običajno vsi trije tipi vodenja prepletajo in dober manager pozna različne stile in jih glede na situacije, organizacijo in sodelavce uspešno med sabo kombinira. Kajti vsak stil vodenja je v določeni situaciji odličen in hkrati lahko v drugi situaciji vodi v katastrofo. Seveda, pa je stil vodenja nekega managerja odvisen tudi od njegovih osebnih lastnosti, vrednot, prepričanj in kompetenc.
Laissez-faire vodenje – »Stvari se bodo same uredile«
Izraz izhaja iz francoščine in pomeni »prepusti stvari«. S tem izrazom opisujemo managerja, ki svojim sodelavcem prepušča proste roke pri njihovem delu za doseganje rezultatov. Manager samo spremlja napredek in rezultate ter o tem obvešča člane tim-a. Takšen način je primeren za vodenje timov ali organizacij, ki je sestavljena iz posameznikov – expertov, ki samostojno opravljajo svoje delo.
Seveda pa je takšen način vodenja lahko zelo neprimeren v timih, ki jih sestavljajo neizkušeni sodelavci, ki pri svojem delu potrebujejo jasne cilje in navodila, kako jih doseči.
V praksi se Laissez-faire način vodenja zelo redko obnese in je prej rezultat odsotnosti določenih vodstvenih kompetenc managerja.
Transakcijsko vodenje – »Korenček in palica«
Transakcijsko vodenje temelji na predpostavki, da so ljudje najbolje motivirani z nagradami ali kaznimi ter da je potrebno sodelavcem podati jasna navodila, inštrukcije, cilje ter roke, do kdaj jih moramo doseči.
Manager ali vodja je glavna avtoriteta in ostali člani tima ter sodelavci naredijo tisto, kar jim je rečeno.
Celotno vodenje temelji na:
- Nagradi: Če boš to naredil(a), boš dobil(a) vnaprej dogovorjeno nagrado ali ugodnost
- Kazni: Če ne boš to uspešno realiziral(a), potem dobiš t.i. negativno stimulacijo ali v najskrajnejšem primeru boš odpuščen(a)
Transakcijski način vodenja je usmerjen v kratkoročno doseganje ciljev. Sodelavci imajo sicer možnosti, da so za dobro delo ustrezno nagrajeni in s tem motivirani za doseganje boljših rezultatov, vendar se večkrat pojavi problem merjenja rezultatov in uspešnosti posameznika, še posebej če dejavnost podjetja temelji na kreativnosti in strokovnemu znanju.
Najskrajnejša oblika takšnega načina vodenja pa predstavlja popolno odsotnost spoštovanja človekove osebnosti in značilnosti, kar dolgoročno pomeni nazadovanje organizacije, tima in podjetja.
Transformacijsko vodenje – »Vodenje z navdihom«
Transformacijski managerji navdihujejo svoje sodelavce s karizmo, odprtim komuniciranjem in vizijo prihodnosti.
Glavne značilnosti transformacijskih vodij so:
1. Vodenje z vzorom
Vodja se zaveda, da svoj tim vodi z lastnim vzorom in da tako prenaša visoke moralne standarde, vrednote, prepričanja in energijo tudi na svoje sodelavce. Tako je sposoben zgraditi visoko zaupanje med njim in svojimi sodelavci oz. člani tima in člani tima mu zaupajo ter sledijo pri uresničevanju vizije in strategije.
2. Navdušenje
Transformacijski vodja zelo močno motivira in navdušuje svoje sodelavce. Pri tem uporabljajo tri glavne pristope oz. načine:
- Visoki standardi dela
- Optimizem – ni problemov so samo izzivi
- Jasna komunikacija - natančno predstavljena vizija in cilji vsakemu članu tim
Od svojega tima želijo kreativne ideje kako doseči zastavljene cilje. Spodbujajo fleksibilnost, odprtost, povezovanje in razmišljanje »out of the box«. V mislih imajo vedno končno sliko cilja/vizije, pot in način kako ga doseči, pa prepuščajo kreativnosti tima.
4. Skrb za vsakega člana tima
Transformacijski vodja zna prisluhniti potrebam in željam članov njegovega tima. Zaveda se, da je uspešnost njegovega tima odvisna od uspeha in razvoja vsakega posameznega člana. Skrbi za celovit razvoj članov tima.
Zaključek
V praksi se izkaže, da uporabljamo vse tri načine vodenja. Prvega predvsem takrat, ko ne zaupamo dovolj sebi in svojemu timu ter upamo, da se bodo stvari same uredile. Drugega takrat, ko sta nam cilj pot znana in imamo dovolj podatkov ter imamo vpliv na vse kritične dejavnike. Kar pomeni, da je verjetnost uspešnega doseganja ciljev visoka. Tretjega pa uporabljamo, ko imamo vizijo in močno namero, da bomo to vizijo uresničili. Skupaj s timom in okolico se potem oblikujejo kreativne rešitve za uresničitev vizije.
Ni komentarjev:
Objavite komentar